Mami & hči nekaj uric zase

 

P2200313

Večkrat se sprašujem, ali si moj otrok želi svoj čas z mamico, tatijem. Pred štirimi leti je Bianka po treh letih “edinčkanja” izgubila svoj status edinke. Trenutka se je izredno veselila in bila že popolnoma pripravljena. Po prihodu iz porodnišnice je z veseljem sodelovala pri opravilih in skupnem igranju. Po štirih letih skupnega življenja sta najboljša prijatelja, težko pričakujeta vsakodnevno vrnitev iz vrtca in šole, se veselita skupnih rojstnodnevnih zabav, držita skupaj in skupaj sočustvujeta. Seveda tudi pri nas ne gre brez manjših prepirov, ki jih ponavadi Bianka zgladi s svojo umirjenostjo.

Pri nas je le malo priložnosti, ko se lahko eden od staršev popolnoma posveti le enemu od otrok. Menim, da si otroci včasih želijo in potrebujejo tovrstno “ekskluzivo”, da imajo ob tem priložnost za bolj odprt in globlji pogovor in za vzpostavitev močnih vezi med staršem in otrokom. Z današnjim življenskim ritmom, s številnimi dejavnostmi otrok in staršev in vsemi motečimi elementi znotraj družine, postajajo vsakodnevni pogovori precej površinski. Mimo grede se lahko zgodi, da preslišimo “klic” otrok s pomembnim sporočilom in velikimi posledicami.

Sobotno popoldne je bilo pri nas kot nalašč za tovrstni “sestanek” s svojo hčerko.:) Izkoristili sva sonček in se takoj po kosilu podali na potep. Bianka ima najraje konje, zato odločitev ni bila težka. Parkirali sva na ljubljanskem Hipodromu in se najprej odpravili na čudovito pot RIC ob Savi. Ko hodiš po urejeni poti za pešče, tekače in kolesarje, ne moreš verjeti, da je tu nekoč stalo barakarsko naselje s črnimi odlagališči odpadlov. Večji del poti te spremljajo ograjeni konji na prostem. Srečanje žrebička z mamico je bilo prav posebno doživetje. Sprehajalci in kolesarji se na poti ustavljajo in telovadijo na zunanjih trim napravah. Pod mostom, ki vodi v Črnuče se nahaja velika plezalna stena in prvo zagrajeno otroško igrišče. Naprej ob poti zagledaš lepo urejene in ograjene prostore za piknik. Za ljudi, ki živijo v mestu in nimajo prostora za piknike, je tu odličen prostor z žarom, pokrito mizo in stoli. Piknik prostor si deli tudi igrišče za odbojko na mivki in parkirišče v bližini. Le malo naprej je drugo otroško igrišče s čudovitimi igrali in mini živalski vrt s prašički, petelinčki, kozicami in ovčkami. Tu se je najina pot končala in čakala naju je še vrnitev na hipodrom, kjer naju je čakala prijateljica s hčerko, ki že več let jaha in katere nasveti so za Bianko pravi balzam za ušesa in dušo. Z vajeti v rokah je kljub dolgi poti, ki je bila za nami, naredila brez težav še dva velika kroga na hipodromu.

Najin popoldan je bil čudovit. Poln lepih pogovorov, obljub, izpovedi, načrtov in nenazadnje držanja za roki in objemov. 😉

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s